V času zimskih (šolskih) počitnic sva letos rezervirala apartma v kraju Sappada. V tednu konec februarja/začetek marca je ob prihodu na naju sicer čakalo veliko razočaranje - najboljša smučišča, ki so dosegljiva s sedežnico Sappada 2000 (to ime zato, ker se s sedežnico dvigneš nad 2000 nadmorske višine, in so bile pred desetletjem, ko smo tam smučali, gor smučarske proge res izvrstne), so letos zaradi pomanjkanja snega zaprta. Tudi sicer zdaj snega v dolini ni več veliko, vseeno so odprte (vsaj en manjši del) tekaške proge ter vsa ostala smučišča, kjer je snega kar precej. Tudi prave gužve ni, saj šolskim počitnicam navkljub (istočasno jih imajo tudi primorci, ki jim je Sappada še bližje) nisva opazila do zdaj niti ene slovenske registracije.
Do Sappade sva šla čez Kranjsko Goro, do Tarvisio, na avtocesto do Tolmezzo (za zelo kratko vožnjo 5.10 eur), potem pa po glavni cesti do Villa Santina, tam pa so že prvi smerokazi za Sappada (45 km). Tukaj se začnejo pravi ovinki, ki se nadaljujejo do cilja. V (večjih) krajih Tarvisio, pri Tolmezzu (takoj ob izvozu iz avtoceste pri velikem krožišču), ter pri Villa Santina so tudi trgovine (Spar), kjer lahko na poti opravimo zadnje nakupe. V Sappadi ni večjih trgovskih centrov, samo manjše (čeprav izredno simpatične) trgovinice, specializirane na lokalne tipične proizvode ali pa turistično in športno ponudbo. Zanimivih, obiska vrednih trgovin je veliko, ampak resnično ne vem, kje bi npr. kupila zobno ščetko, če bi jo pozabila doma. Iz Ljubljane do Sappade je prib. 200 km, samo zadnjih 50 km je ovinkastih.
Bivava v res simpatičnem apartmaju v Borgata Ecche (tako se imenuje del Sappade, ki je razdeljena v več manjših vasic, ki pa so povezane in nanizane tesno ena ob drugo, razpostavljene vzdolž glavne ceste skozi dolino), zelo blizu sedežnic (peš bi lahko šla do vznožja Sappada 2000), ne pa v veliko bolj bučnem centru Sappade, vendar pa je iz tega "predmestja" prijeten sprehod do centra, ob tem pa lahko opazujemo res posebno okrašene hiše v tem kraju, kjer se italijanski napisi in kultura mešajo z nemško govorečimi ter posebnim lokalnim narečjem. Zgradbe so izredno izvirno okrašene, večina okrasja je izrezljanega iz lesa, pa tudi naslikanega, barvanega... vsaka hiša je nekaj posebnega. In če bi v drugačnem okolju temu morda rekli kič, pa je to tukaj izredno lepo vključeno v podobo kraja in tako Sappada deluje kot mali muzej na prostem, kjer sva danes res občudovala umetniško izvirnost vsake hiše vedno znova. Lepo je, sprehajanje priporočava - lahko večkrat po isti uličici, opaziš vedno nekaj novega, tudi izvirne fotografije zagotovljene!
Počitnikujeva tudi ravno v času pusta, tako sva danes videla tudi maškare s tipičnimi ogromnimi lesenimi maskami. Čeprav meni včasih maske zaradi svoje strašnosti in nekako strašljivega vedenja niti niso všeč, so pa te maškare svojim ogromnim obrazom navkljub nekako simpatične... in pa predvsem zelo natančno izdelane!
Ni komentarjev:
Objavite komentar