Velike trgovine (prehrana in ostalo) v Italiji

V Italiji deluje več verig trgovin, katere je dobro vsaj okvirno poznati, če želimo čimbolj cenovno ugodno potovati in nakupovati hrano in ostale potrebščine na poti.

COOP: 

(razlaga v angleškm jeziku na https://en.wikipedia.org/wiki/Coop_(Italy) )
Zemljevid poslovalnic COOP v delu Italije blizu slovenske meje (s premikanjem zemljevida se nam izpisujejo tudi druge lokacije po Italiji): https://www.google.si/search?q=coop&ie=utf-8&oe=utf-8&client=firefox-b-ab&gws_rd=cr&ei=OqhKWPr2EsbIgAbRt6vgDw#q=coop&rflfq=1&rlha=0&rllag=45765001,13704953,20775&tbm=lcl&tbs=lf:1,lf_ui:4,lf_pqs:EAE

CONAD: 

http://www.conad.it/conad/home.html 

LIDL:

http://www.lidl.it/it/

DESPAR: 

http://www.despar.it/it/
 

Pontedera in muzej Vespa Piaggio

Za prihod v mesto Pontedera priporočamo vlak, saj je postaja takoj zraven dolgih proizvodnih hal podjetja Piaggio. No, Vespa je ena od značilnosti Italije, ki je zagotovo zaznamovala način življenja italijanov, pa tudi eden od največjih oblikovalskih in tehničnih dosežkov, predvsem pa (nam je) zelo pri srcu. Obisk muzeja je brezplačen, vse informacije lahko najdemo na http://www.museopiaggio.it/modelli/vespa/ (tudi v angleščini), muzeju pa je priključena tudi simpatična trgovinica s spominki (za razliko od muzeja ima malo krajši delovni čas in je tudi zaprta v času kosila). Obisk muzeja zelo priporočava! Čas obiska: pol ure ali pa pol dneva! (Zelo) primerno tudi za otroke.

Potovanje z vlakom po Italiji

Zaradi visokih cen bencina, udobja in zato, ker je v mesto marsikje najlažje priti z vlakom, sva se že na dveh potovanjih po Toskani odločila, da navkljub temu, da sva od doma pripotovala z avtom, nekatere obiske mest opraviva z vlakom.

Na prvem potovanju sva bivala v Montecatini Terme (odlična lokacija z množico hotelov in ostalih tipov nočitev ter vso ostalo turistično infrastrukturo) - ZELO PRIPOROČAVA! Med drugim ima tudi železniško postajo, do katere se pride peš iz večine hotelov, ker gre za večjo postajo pa tukaj ustavljajo tudi hitrejši vlaki, ki ne ustavljajo na vseh postajah.
Iz Montecatini Terme sva potovala v:
- Lucco in Piso (dve zaporedni mesti, obe toplo priporočava):
Ko prispemo v Lucco, je postaja takoj spodaj južno pod vhodom v mesto. Lahko se do mesta/po mestu sprehodimo, midva pa sva naredila nekaj za Lucco najbolj tipičnega - po mestu sva se zapeljala z (najetim, agencije za najem koles so takoj pri žel. postaji) kolesom; ker je center mesta zaprt za promet, se tudi izredno veliko domačinov vozi z kolesi (kar je za italijanska mesta nekoliko manj pogosto), Lucca pa ponuja tudi čudovito vožnjo/sprehod po vrhu obzidja, saj je le-ta spremenjen v prijetno sprehajalno pot.
Pisa je v okolici žel. postaje nezanimiva, vendar pa nas do Piazza dei Miracoli (kjer so vse za Piso značilne znamenitosti, s poševnim stolpom, duomom, krstilnico itd.) popelje glavna nakupovalna ulica. Prijeten sprehod, ki nas običajno zavede v nakupe ali pa vsaj sladkanje s sladoledom.
- v Firence na postajo Firenze Santa Maria Novella (pogosto okrajšana kot Firenze SMN).Ta postaja je dejansko v samem središču starega mesta in nam omogoča peš ogledovanje mesta (priporočava pa tudi uporabo turističnega dvonadstropnega rdečega avtobusa, ki ima tudi eno od postaj tukaj).

Ko sva prenočevala na Versiljski obali (v Forte dei Marmi) sva se zapeljala do La Spezie, ki jo poznamo predvsem kot izhodišče za potovanje z vlakom proti Cinque Terre. Priporočava, povezave so odlične!

Z vlakom sva potovala tudi iz Poggibonsi (pri žel. postaji na žalost ni brezplačnih parkirnih mest), ki je še eno od železniških vozlišč nedaleč od Siene. Potovala sva do Pontedere (prestop v Empoli, kjer lahko prestopamo na vlak za Firence, Piso...), kjer sva si ogledala muzej Vespa Piaggio, ki je dobesedno minuto hoda od železniške postaje. 

Opozarjava pa, da niso vsi kraji ob žel. postajah in prav tako je (predvsem v regiji Chianti) žel. postaja pri vasicah, ki so na gričkih, običajno precej oddaljena od samega (starega oz. za turiste zanimivega) centra mesta. Za potovanje po regiji Chianti vlak zato odsvetujeva.

POZOR: ne glede na način nakupa vozovnice za vlak pa je nujno, da jo pred uporabo validirate v jajčastih napravah, ki so na peronih žel. postaj (direktno pred uporabo, saj nanjo odtisne uro in kraj odhoda).

Pred potovanjem si je koristno pogledati načrt žel. povezav regije (spodnjo sliko sem fotografirala na enem od vlakov):

 

Večinoma so naju vlaki te regije navdušili s svojo točnostjo, urejenostjo, tudi cene so relativno ugodne, z vlakom pa poleg turistov med mesti potuje tudi veliko domačinov. 

Vse odlične informacije o tem, kako potovati po Italiji, sem zvedla na strani Discover Tuscany:  https://www.discovertuscany.com/moving-around-tuscany/by-train.html , na njihovi podstrani pa si lahko natisnete tudi zemljevid povezav regije: https://www.discovertuscany.com/attachments/map-rail-lines-tuscany.pdf

Vozne rede si lahko pogledate preko spletne strani, objavljeni pa so tudi na oglasnih deskah v žel. postajah, morda pa je za uspešno planiranje poti vseeno pametno, da si te povezave natisnete vnaprej.

POZOR: v Italiji so dokaj pogosti štrajki žel. delavcev, bodite pozorni! 

Prihod v Sieno (bivanje, parkiranje, hrana...)

V Sieno sva se po celodnevnem raziskovanju Toskane pripeljala pozno zvečer, imela sva rezerviran apartma GH Paradiso (na Via del Paradiso, našla sva ga na bookingu in ga zelo toplo priporočava - zaradi lokacije in simpatičnosti samega apartmaja). Apartma je v najožjem centru Siene (v ZTL - zona z omejeno možnostjo vožnje), zato sva se samo razpakirala in avto parkirala vzdolž obzidja okoli Piazza della Liberta (brezplačno parkiranje je na mestih, ki so bele barve, vendar je treba paziti na prometne znake, ki kažejo, kateri dan in ob kateri uri se čisti ta del ceste - takrat tam ne sme biti nobenega avta).
Takoj pod apartmajem je simpatična mala trgovinica z bio-izdelki (mlečni, sadje in zelenjava...), za ovinkom na trgu pa je vhod v Galerija Metropolitan. No, pod tem prestižnim napisom se skriva veleblagovnica oz. precej dobro založen market CONAD.  

cene bencina oz. dizla v Italiji

V teh dneh, ko je v Slo cena dizla še regulirana in je trenutno (nedavno večkrat zvišana) cena dizla 1,149  eur, je tukaj  med najcenejšimi okrog 1,39 eur, najdražjo pa sva opazila na avtocesti nekaj čez 1,6 eur. Ja, vožnja z avtom je tukaj lahko kar draga. Na avtocestah je verjetno najdražje, vendar pa so kar pogoste ogromne table, kjer so semaforji in so na njih primerjalno objavljene trenutno veljavne cene naslednji 3-4 bencinskih črpalk. Skratka, splača se malo spremljati ceno in natočiti tam, kjer je nekoliko ugodneje.

Chianti: Tavarnelle in Val di Pesa, Italija

Zapeljala sva se po avtocesti (s postankom v outletu Barberino di Mugello malo pred Firencami) mimo Firenc do Imprunete, nato pa na hitro cesto proti Sieni). Najino prenočišče je čudovita v prijetne apartmaje predelana kmečka hiša Podere Vigliano (našla sva jo na bookingu, na naslovu Strada Di Magliano 15, 50028 Tavarnelle in Val di Pesa) na obrobju kraja Tavarnelle Val di Pesa. Ta kraj ima vso potrebno infrastrukturo (od COOPa do drugih manjših trgovinic, celo pošto in turistični urad, ob uvozu v kraj pa več zaporednih krožnih križišč, ki zmedenim turistom omogočajo kroženja in iskanja pravega izvoza proti cilju :) Sam center kraja Tavarnelle sicer razen izredne praktičnosti ne ponuja ravno pravega turističnega ozračja, bolj spominja na prijetno bivanjsko naselje. Takoj ob robu kraja pa se začne podeželska idila. 
Četudi ta kraj ni v ožji Chianti regiji (je pa v razširjeni), pa ponuja čudovite razglede na tipično toskansko podeželsko pokrajino.

Poleg tega je z avtom le kratka vožnja do glavnih krajev regije Chianti: Greve in Chianti, Panzano in Chianti, Castellina in Chianti, Radda in Chianti, Gaiole in Chianti ... (predstavitve teh krajev sva našla na http://www.chianti.com/).

Pred vožnjo po regiji se je smiselno opremiti z dobrim zemljevidom regije (midva ne potujeva s pomočjo sodobne opreme, pač pa s klasičnimi zemljevidi in na spletu najdenimi navodili za pot ;-) , torej sva takorekoč dvoživka brez ekrančka v avtu. :)
Ko pogledamo zemljevid, navpično med Firencami in Sieno čez regijo Chianti tečejo tri ceste:
Prva je najbolj očitna, saj gre za hitro (dvopasovno v vsako smer) cesto, ki gre nekoliko po levem robu in iz avtocestnega obroča pod Firencami potuje proti Poggibonsiju. Ta hitra cesta je brezplačna (z razlogom, saj je veliko zožitev zaradi dela na cesti) in je najhitrejši način, da se pride iz enega na drugi konec. Marsikje jo označujejo tudi kot RACCORDO FIRENZE - SIENA (https://it.wikipedia.org/wiki/Raccordo_autostradale_3), pa tudi kot 4-pasovnico. 
Z njo se prepleta cesta z oznako SR2, ki jo toplo priporočava (sploh, da pridemo do najinega začasnega "doma" v Tavarnelle), to je lokalna rahlo cikcakasta cesta, med vožnjo pa lahko "po pomoti" najdeš marsikaj zanimivega (etruščanske izkopanine, restavracije in vinarne, lepa mesta in vasice, odlične razglede...) in v vsakem trenutku lahko iz te ceste zaviješ v katerega od manjših krajev, gričkov z čudovitimi razgledi na dolino... zelo priporočamo!
Ovinkasta, vendar lepih presenečenj polna cesta SR222 teče precej bolj desno (če gledamo po zemljevidu od Siene proti Firenzam navzgor) in jo res priporočamo. "Na terenu" je marsikje označena tudi kot Chintigiana (z enako oznako kot označujejo kraje). Ta cesta teče med najbolj znanimi kraji regije Chianti (zgoraj naštetimi).
Povezavo med cesto SR222 in SR2 je bila za naju nekoliko težko najti, zato sva začela "spodaj" pri Castellina in Chianti, nato proti Radda (od tu se pri krožnem križišču zavije še proti Gaiole in Chianti, nato spet vrne do tega krožišča), nato pa proti Panzano in Chianti, za zaključek pa še Greve in Chianti.
Te cestne povezave so razložene na: http://www.chianti.com/moving-around-chianti/tips-getting-around-chianti.html

Vtisi o posameznih krajih: Radda in Greve so ogromne in zelo turistične, vendar vsekakor spadajo v klasično toskansko turo. Naju je daleč najbolj očarala Castellina in Chianti s svojo odlično ohranjeno trdnjavo (Rocca) ter ulico - tunelom (Via della Volte). Slednja ulica je nekoliko slabo označena, vendar si jo vsekakor želite poiskati, saj je posebna - deloma poteka pod zgradbami, znotraj obokov, v njenih zidovih pa so skrite zanimive trgovinice (priporočava trgovino s spominki in fotografijami v različnih formatih), restavracije ..., in neskončno odličnih prizorov za fotografiranje. Ulica je nastala ob širitvi mesta izven obzidja, ko so nad ta jarek sezidali hiše. Panzano pa se nama je zdel kraj z daleč najbolj spektakularnimi razgledi na pokrajino (že iz samega parkirišča; ko prihajate iz smeri Radda, ob Y križišču zavijete levo proti Panzano, in greste skozi novo naselje večstanovanjskih hiš; čeprav se zdijo ta brezplačna parkirišča za stanovalce z razgledi in in parkom mamljiva, priporočamo, da nadaljujete v smeri "P centro storico" vse do vrha, kjer vas čakate dve parkirišči, spodnje je namenjeno tudi kamperjem in je očitno dobro poznano, saj so ga zapolnili in se očitno pripravljali na nočitev).

Parkiranje v Sieni

Parkiranje v Sieni: https://www.discovertuscany.com/siena/tourist-info/parking-lots-in-siena.html

Midva sva našla odlično brezplačno parkirišče vzdolž medičejske trdnjave, priporočava. Pri parkiranju je pomembno, da preverimo na prometnih znakih, kateri dan/ob kateri uri čistijo cesto, saj takrat tam res ne sme biti nobenega avta. 

Volterra

Odlična spletna stran, kjer lahko najdemo turistične informacije (npr. priporočila, kaj obiskati v tem etruščanske zgodovine polnem kraju, pa tudi praktične informacije, kot so zemljevid, vozni redi avtobusov itd.): http://www.volterratur.it/en/the-consortium/tourist-information/ (v angleščini)

Zloženka (priložen zemljevid) o Volterri v PDF formatu (mogoče jo je tudi natisniti) je na naslovu: http://www.volterratur.it/wp-content/uploads/volterra-guida.pdf (na zgornji strani lahko najdemo povezave še na več PDF gradiv o regiji, ki si jih tudi lahko natisnemo).

________________________________

In še zapis po obisku Volterre: morda je bilo krivo to, da sva jo obiskala po San Gimignanu (in naju je le-ta navdušil) ali pa to, da sva vanjo vstopila skozi napačna (sicer čudovita) mestna vrata (takoj ob vratih je stara medičejska trdnjava, v kateri pa je zapor in zato je ta del mesta nekako brez turistov), ampak dejstvo je, da naju Volterra ni navdušila. Ker je tudi sicer precej "iz poti" oz. je do tja kar dolga vožnja iz strani San Gimignana/Chiantija, jo ne bi priporočila. Še najbolj naju je očaral pogled na pokrajino na poti tja in pa pogled na to na hribu zgrajeno staro utrjeno mesto z zunanje strani. Večina turistov se vrti okoli Piazze dei Priori, kjer je tudi TIC z zelo prijaznimi zaposlenimi. Mesto je zanimivo zaradi številnih delavnic alabastra, primanjkuje pa mu drugih za turiste zanimivih trgovinic ali pa restavracij. 

San Gimignano

Odlične informacije (tudi v angleščini) na: http://www.sangimignano.com/en/

__________________

Ko sva na sončen jesenski dan prvič obiskala San Gimignano, naju je tako navdušil, da ga zagotovo želiva obiskati še kdaj. Vzdušje je bilo res prijetno, ulice so bile polne (pa vendar ne prepolne) turistov in domačinov, skozi odprta vrata so se ponujale različne dišeče poslastice pa tudi najbolj preprosti prigrizki v obliki pice in pa množica slaščičarn in sladoledarjev, ponudba cenenih turističnih spominkov je bila vsekakor preglašena z avtentičnimi delavnicami (keramika, usnje, alabaster, umetniške delavnice...)... Zgradbe (in ne samo tiste najpomembnejše v vsakem turističnem vodniku), ki so obkrožale ulice in trge, so bile vsaka zase čudovite, marsikatera pa se je v obliki stolpa dvigovala visoko v zrak, nad vsem skupaj pa je trdnjava z še čudovitejšimi razgledi (npr. na nasad oljk, ki so jih v tem času ravno pobirali).

Navkljub temu, da se turističnim pastem skušava izogniti, sva si privoščila hitro kosilo točno nasproti Duomo v Bar Gelateria Le Torre, kjer so v času kosila ponujali hladne in tople jedi, seveda pa tudi sladice, sladoled, nekateri turisti pa so se usedli samo k kozarcu vina ali kavici. Cene so bile (presenetljivo glede na lokacijo) zmerne in tudi hrana je bila dobra, predvsem pa so bili vsi zelo prijazni in prostor pred barom na soncu se je hitro napolnil.

San Gimignano zelo priporočava!

Še nekaj tehničnih napotkov: od Poggibonsi je do San Gimignano zelo blizu, dovolj je tudi smerokazov, tudi uvoz v mesto in parkirišča so dobro označena (in dobro opremljena, tudi npr. z WCji, zemljevidi itd.). Bolj od obzidja oddaljena parkirišča so nekoliko cenejša, midva sva parkirala pri najbližjem, kjer je bila cena 2 eur/uro.

Načrtovanje obiska Toskane, regije Chianti

Načrtovanje obiska Toskane v jesenskih počitnicah. To je že najin drugi izlet v Toskano, tokrat sva prvi dve lokaciji bivanja postavila v regijo Chianti in zadnjo v samo središče Siene.

O regiji Chianti si lahko veliko preberemo na chianti.com



Po regiji se bova zaradi omejenega časa in pa zato, ker je večina krajev najpreprosteje dostopna z avtom, zapeljala s svojim avtom, zato nama je bila v veliko pomoč stran https://www.chianti.com/moving-around-chianti/tips-getting-around-chianti.html , kjer so predstavljene tudi vse tri glavne cestne povezave, ki povezujejo Firence s Sieno. Ker za enega od izletov (v Pontedero, ki je izven regije Chianti), nameravava uporabiti tudi vlak, sva si prebrala tudi sestavek o žel. postaji Poggibonsi (tudi najin hotel bo v bližini tega kraja, kar bo odlično izhodišče za 1-dnevni izlet v San Gimignano).

Zemljevid in razlago, kaj spada v regijo Chianti, najdemo na https://www.chianti.com/chianti-map/ (ta stran je tudi vir spodnje fotografije):

Izliv reke Soče

Mnogo let je bil zgornejši, slovenski del reke Soče najina pogosta družba, in zdelo se je nekako simbolično, da obiščeva tudi njen izliv v Jadransko morje v Italiji.

Prenočila sva v hotelu Caneo ( http://www.caneo.it/ ) na odlični lokaciji z lepo organiziranim zasebnim dostopom po lesenih pomolih do Soče.

Več informacij lahko najdemo npr. na spletnih straneh http://www.adriawet2000.eu/sl/zavarovana-obmo%C4%8Dja/ustje-reke-so%C4%8De oz. v brošuri http://www.adriawet2000.eu/sites/default/files/page_attachments/BROCHURE%20CONA%20ADRIAWET%20SLO.pdf ali pa v knjigi Slovenija v objemu / Dario Cortese (str. 17-19).

V bližini so (in obiska vredni) še Gradež (Grado), Oglej (Aquileia), Palmanova (staro mestno jedro). 

Devin = Duino

Do Devina sva prišla mimo Šempetra pri Novi Gorici, po avtocesti ravno čez mejo, takoj za mejo pa se iz hitre ceste povzpnemo na krožno križišče (prepoznamo ga po dveh velikih rdečih lokih). Prvi in drugi izvoz desno iz tega krožišča bi bila v staro Gorico, drugi odcep (naravnost) bi bil nazaj na hitro cesto (za smer Villesse), mi pa zavijemo na zadnjem izvozu (to bi bilo v bistvu levo od prejšnje smeri na hitri cesti).
Peljemo se po glavni cesti, se dvignemo na nadvoz (na levi strani večje pokopališče), potem pa sledi vožnja skozi več krajev na poti proti morju, ob levi strani ves čas ob meji s Slovenijo (glej sliko spodaj).
Malo pred ciljem nas smerokaz usmeri levo v smeri proti Devinu, nato pa desno v center kraja Devin.

V okolici Devinskega gradu je precej parkirišč, sicer ob cesti, vendar je vsekakor mogoče parkirati.
Priporočamo: ogled Devinskega gradu (spomladi 2016 je bila cena 8 eur/osebo) ter ogled starega gradu, od katerega je ostala samo še stara ruševina na skali (+ 2 eur, karto se kupi na isti blagajni pri vhodu v glavni grad). Od vhoda v grad se desno navzdol sprehodimo proti pristanišču in obali, na pol poti pa je tudi dostop do starega gradu (Castello Vecchio).
Levo od vhoda v novi grad je dostop do potk nad rezervatom. Priporočamo sprehod po Rilkejevi poti (obutev superge ali pohodni čevlji), lahko tudi sprehod vse do Sesljana.
O  naravnem deželnem rezervatu si lahko (tudi v slovenščini) preberemo tukaj: http://www.falesiediduino.it/

Za pripravo na ogled te regije zelo priporočamo vodič v slovenskem jeziku Tržaško in Goriško, ki je izšel pri Ljubljanskem geografskem društvu: http://www.lgd-geografi.si/index.php?page=vodici
Mimogrede, za širšo regijo je zelo uporaben tudi vodnik iz te zbirke Videmsko, ki sva ga uporabila npr. pri obisku Čedada. 
Priporočamo tudi vodnik Kako lep je Trst : prvi slovenski vodnik po Trstu in okolici / besedila Erika Bezin in Poljanka Dolhar, ki je izšel l. 2011 pri Založništvu tržaškega tiska. 

Tri regije: Veneto, Lombardija in Trentino

Pravzaprav so te regije tako stisnjene ena ob drugo v enem od (naj)lepših delov Italije, da obiščeš vse tri v zelo kratkem času. V enem tednu sva tako zaokrožila od Ljubljane do Gardskega jezera, kjer sva bivala v kraju Lugana – Sirmione, obkrožila Gardsko jezero (slednje je po celi dolžini razdeljeno na pol med Veneto in Lombardijo), obiskala Verono (z avtobusom iz Sirmione), nato selitev iz Gardskega jezera (se odpeljala do Affi in nato po avtocesti do Rovereto in naprej do Folgarie) proti severu v hribe, se smučala v Trentinu (v smučarski regiji Folgaria – Lavarone, bivala v Carbonara, ki je nekako na sredi med obema smučarskima središčema, povezuje pa ju ski-bus), nato pa sva se vračala čez Vicenzo (direktna povezava z hitro cesto iz Carbonare), kjer sva prenočila zadnjo noč pred vrnitvijo domov. Vse to v 1 tednu zimskih šolskih počitnic. 

Verona

Midva sva Verono obiskala v času bivanja v Sirmione pri Gardskem jezeru. Povezava z Verono je avtobus št. LN026, ki vozi vsako uro (z nekaj izjemami, točen urnik je nujno pogledati glede na letni čas, dan v tednu itd.), v slabi uri si v centru mesta - midva sva izstopila na glavni avtobusno-železniški postaji Porta Nuova, od koder se je povsem sprejemljivo daleč sprehoditi peš v center mesta. Pri tem potrebuješ dober (turistični) zemljevid. Odličen zemljevid v PDF formatu (natisljiv) z najpomembnejšimi informacijami za obisk Verone: http://www.tourism.verona.it/uploads/08/94/08945f5b5f366965fd53991755273d1a/cartina-verona_giugno-2015.pdf

Takoj za Duomo (na istem trgu) je zanimiv lokalček, kjer prodajajo sveže stisnjene sokove, brezglutenske sladice in polnozrnati brezglutenski kruh, ki ga lahko kupiš na kilo, glej sliko spodaj: